Slovenian HOWTO | ||
---|---|---|
<<< Previous |
Najnovejša izdaja tega spisa je razen na uradnem mestu Linux Documentation Project dostopna tudi v strežniku Slovenskega društva uporabnikov Linuxa.
Vse pripombe na ta spis so dobrodošle. Pošljite jih na naslov <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>. Splošna vprašanja o Linuxu in poslovenjenju programov pa sodijo na dopisno listo <lugos-slo@lugos.si> ali v si.comp.os.unix.
Tretja izdaja se od prvih dveh razlikuje po formatu. Prav tako je zapisana v SGML, vendar uporablja namesto določil dokumenta Linuxdoc DTD splošnejši DocBook DTD. Sicer pa se od druge razlikuje tudi po tem, da ob obstoječem osembitnem standardu ISO 8859-2 za kodirane nabore znakov opisuje tudi novejši in širši standard ISO 10646/Unicode. Novi so razdelki o uporabi programov Yudit, Xfmail, Wprint in Magic Point. Razširjen je razdelek o krajevnem prilagajanju programov z orodjem GNU gettext. Številni drugi razdelki so doživeli manjše posodobitve in popravke.
Druga izdaja je približno dvainpolkrat daljša od prve, ki je izšla konec leta 1996. Izkazalo se je, da bi bil koristen kratek seznam tistega, kar je treba postoriti, če želimo usposobiti naše znake na konzoli ali v okolju X Window System, zato sem ga dodal na začetek. Dodan je opis uporabe vektorskih pisav Type 1 in TrueType. Nastavitev locale je standardni način prilagoditve programov, zato je temu razdelku namenjena večja pozornost. V celoti so novi opisi prilagoditev urejevalnika LyX ter pisarniških paketov WordPerfect, Star Office in Applixware. Dodan je opis prilagoditve nove izdaje urejevalnika Emacs. Razdelek o tiskalnikih je razširjen z domiselno alternativno različico tiskalniškega filtra; dodatno sta omenjena ogonkify in a2ps. Posodobljen je seveda tudi razdelek o Linuxu v Sloveniji. In morda še kaj, kar sem pozabil.
Če je prva izdaja nekakšen urejeni zbir zapiskov o težavah, s katerimi sem se sam ubadal, se zdaj nekoliko bolj zavedam tudi potreb drugih. Zato sem v to izdajo uvrstil tudi opis prilagoditev programov in programskih paketov, ki jih sam ne uporabljam, npr. Star Office, Applixware ali Word Perfect. Opisanih rešitev nisem preizkušal; zaupam pač izkušnjam izvirnih piscev. Te sem tudi povsod navedel in lahko navežete stik z njimi.
Če bralka ali bralec tega nista že sama uganila, je čas, da priznam: nikakršen strokovnjak za Linux nisem. Nekaj o krajevni prilagoditvi Linuxa sem se naučil iz spisov ,German HOWTO` Winnfrieda Truemperja ter ,Danish/International HOWTO` Thomasa Petersena, nekaj o internacionalizaciji kar tako iz spisov Michaela Gschwinda. Nadvse koristni so bili tudi Czech HOWTO, Polska strona ogonkowa ter Slovenščina in računalniki Aleša Koširja. Prvi spis je spisala skupina avtorjev, zadnja izdaja je na naslovu www.penguin.cz, tu in tam ga objavijo v cz.comp.linux; drugo najdete na www.agh.edu.pl, stran vzdržuje Jarosław Strzałkowski. ,Slovenščino in računalnike` najdete na nl.ijs.si. Podobno tematiko kot ta spis obravnava tudi Serbian HOWTO Zoltana Csale.
Z namigi in nasveti so mi pomagali še (po abecednem vrstnem redu): Rudi Benkovič <rudib@email.si>, Gorazd Božič <gorazd.bozic@arnes.si>, Aleš Časar <casar@uni-mb.si>, Tomaž Erjavec <tomaz.erjavec@ijs.si>, Danilo Godec <danci@kibla.org>, Matjaž Godec <gody@elgo.si>, Andraž Hvalica <Andraz.Hvalica@amis.net>, Andrej Komelj <andrej.komelj@guest.arnes.si>, Aleš Košir <ales.kosir@hermes.si>, Jernej Kovačič <jkovacic@email.si>, Metod Koželj <metod.kozelj@rzs-hm.si>, Janez Krek <janez.krek@euroteh.si>, Robert Ludvik <robert.ludvik@zd-lj.si>, Renato Lukač <renato@s-gms.ms.edus.si>, Roman Maurer <roman.maurer@hermes.si>, Jaka Mele <jack@ro.zrsss.si>, Borut Mrak <borutm@bigfoot.com>, Igor Mozetič <igor.mozetic@uni-mb.si>, Rok Papež <rok.papez@kiss.uni-lj.si>, Boris Požar <boris.pozar@guest.arnes.si>, Marko Samastur <markos@elite.org>, Robert Susič <robert.susic@ijs.si>, Alen Šalamun <alen.salamun@medinet.si>, Matjaž Terpin <matjaz.terpin@comcom.si>, Miha Tomšič <miha.tomsic@guest.arnes.si>, Janez Trenz <janez.trenz@bigfoot.com> in Leon Žlajpah <leon.zlajpah@ijs.si>. Vsem hvala. Tistim, ki sem jih po nemarnosti izpustil, se opravičujem; spodrsljaj bom skušal popraviti v naslednji izdaji.
Mnenja so deljena. Pisec teh vrstic se je pozanimal pri strokovnjakih anglistih, ki so mu le potrdili, da so mnenja zares deljena. Slovnično je pravilno prvo in drugo, odločitev za to ali ono inačico je zaenkrat bolj domena jezikovne estetike. Greg Hankins, nekdanji urednik Linux Documentation Project, je eden poglavnih krivcev, da ta spis uporablja prvo različico, in iz navade bo do nadaljnjega tako tudi ostalo.
Najverjetneje zato, ker ga pisec ne uporablja, morda niti ne ve zanj. Programov, ki se zavedajo internacionalizacije in tako ali drugače podpirajo naš jezik in pisavo, je res iz dneva več, kljub temu pa prosim vse, ki ste odkrili kakršnokoli zvijačo za uporabo slovenščine v programih, ki tu niso navedeni, da mi pošljete kratek opis ter tako pripomorete k še boljšim in uporabnejšim navodilom.
<<< Previous | Home | |
Linux v Sloveniji |