Slovenian HOWTO | ||
---|---|---|
<<< Previous | Next >>> |
Linux ima povsem ločena sistema za vnašanje znakov s tipkovnice v tekstovnem načinu (,konzola`) in v grafičnem načinu (X Window System). Do nedavna je imel pravzaprav celo tri neodvisne sisteme, saj namizje KDE ni uporabljalo splošne vnosne metode okenskega okolja X Window System, z različico KDE 2.0 pa so tudi snovalci namizja KDE svoj mehanizem nadomestili s splošnejšim vnosnim mehanizmom XKB.
Najprej si bomo ogledali vnos znakov v tekstovnem, nato pa še v grafičnem načinu.
Nabor znakov za sistemsko konzolo in tabele za premapiranje tipkovnice najdemo v paketu kbd, ki ga je pripravil Andries Brouwerja z univerze v Eindhovnu na Nizozemskem. Avtor paketa je napisal tudi Keyboard HOWTO, kjer si lahko o tej temi preberemo več. Paket je del vseh običajnih distribucij in se naloži samodejno ob namestitvi sistema.
V starejših distribucijah Slackware se je prevedeni paket imenoval keytbls. Namestimo ga enako kakor druge pakete, z ukazom pkgtool ali installpkg.
V paketu kbd so tabela za slovensko tipkovnico s 102 tipkama in zaslonske pisave za kodni nabor ISO Latin 2. Vsi, ki iz kakršnihkoli razlogov uporabljajo drugačno tipkovnico, si lahko na podlagi zgledov v /usr/lib/kbd/ pripravijo svojo. Marko Maček je svojčas pripravil tabelo preslikav za ameriško tipkovnico s 101 tipko, ki pa je zdaj na naslovu http://www.kiss.uni-lj.si/~k4fr0235/kbd/ ni več najti.
V večini distribucij, preverjeno pa v Red Hat in Debian, je ,uradni` način za nastavitev tipkovnice ukaz kbdconfig.
Če pa bi želeli postopek za izbor zaslonske pisave, tabele za tipkovnico in uporabo le-te izvesti ročno, gre takole:
# Izberemo pisavo z naborom ISO Latin 2 v velikosti 16 pik setfont lat2-16 # Naložimo prireditveno tabelo za slovensko tipkovnico... loadkeys slovene # ...in jo izberemo echo -e -n "\\033(K" > /dev/console |
Ponesrečene poskuse prednastavitve tipkovnice prekličemo z ukazom loadkeys -d, s čimer naložimo nazaj privzeto preslikavo tipkovnice. Če pa, nasprotno, želimo, da bi nova nastavitev ostala trajna, dodamo zgornjih šest vrstic v nastavitveno datoteko /etc/rc.d/rc.local, ki se izvede ob zagonu operacijskega sistema. Če ob tem omogočimo še vnos osembitnih znakov v ukazni lupini Bash, je to najnujnejše, kar je treba za pisanje po slovensko v tekstovnem načinu.
Distribucija Red Hat od različice 6.2 naprej shranjuje podatek o izbrani tipkovnici v datoteki /etc/syconfig/keyboard, zato ni pametno ročno packati po /etc/rc.d/rc.local. Prej omenjeni ukaz kbdconfig vanjo ob izboru slovenske tipkovnice zapiše
KEYBOARDTYPE="pc" KEYTABLE="slovene" |
Strežnik XFree86 od različice 4.0 naprej podpira tudi slovensko tipkovnico, ki uporablja vnosni mehanizem XKB.
Xmodmap, ki smo ga lahko uporabljali doslej, med razvijalci XFree86 že nekaj časa velja za preživeto tehnologijo. Njegovo vlogo naj bi popolnoma nadomestil protokol XKB. Ker je bila slovenska tipkovnica dodana strežnikom XFree86 šele pred kratkim, je morda vaša distribucija še nima. Snamete jo lahko z
Vsebovano datoteko (si) namestite v imenik /usr/lib/X11/xkb/symbols. Da bo pravilno delovala, morate nastaviti spremenljivko okolja LANG na sl_SI (ni dovolj, če je nastavljena le na sl). Tipkovnico nato uporabite tako, da v zagnanih oknih X izvedete ukaz
setxkbmap si
ali (če želite, da se naloži ob vsakem zagonu oken X) da v nastavitveno datoteko strežnika X (/etc/X11/XF86Config-4 ali /etc/X11/XF86Config)vpišete
XkbLayout "si" |
V starejših izdajah X Windows System, ki še ne podpirajo vnosnega mehanizma XKB, lahko spreminjamo razporeditev tipk na tipkovnici z ukazom xmodmap. Tabelo preslikav za navadno tipkovnico s 102 ali 105 tipkami, kot je v rabi pri nas, lahko snamemo z
Datoteko smo morda že samodejno namestili v sistem skupaj s paketom gnome-applets; v tem primeru jo najdemo v imeniku /usr/share/xmodmap/ pod imenom xmodmap.si.
Uporaba je enostavna:
xmodmap Xmodmap.sl.pc102
Preslikava tipkovnice velja, dokler ne zapustimo okolja X Window System. Zamenjamo jo lahko z vnovičnim ukazom xmodmap, ki mu kot argument podamo datoteko s tabelo preslikav. Tabelo za standardno ameriško tipkovnico navadno najdemo kot /usr/X11R6/lib/X11/etc/xmodmap.std. Če je ne, si jo lahko pripravimo sami: preden naložimo slovensko preslikavo tipkovnice, poženemo:
xmodmap -pke > Xmodmap.us
To potem naložimo enako kakor slovensko tabelo.
Če želimo to razporeditev trajno namestiti, preimenujemo datoteko bodisi v ~/.Xmodmap (osebna nastavitev) ali pa v /usr/X11R6/lib/X11/xinit/.Xmodmap (skupna nastavitev za vse uporabnike; ponekod se ta datoteka imenuje tudi /etc/X11/xinit/Xmodmap) in se samodejno naloži ob vsakem zagonu X Window System. Če se ne naloži, preverite svojo datoteko ~/.xinitrc. V njej mora biti nekaj takega kot:
usermodmap=$HOME/.Xmodmap sysmodmap=/usr/X11R6/lib/X11/xinit/.Xmodmap if [ -f $sysmodmap ]; then xmodmap $sysmodmap fi if [ -f $usermodmap ]; then xmodmap $usermodmap fi |
Ob preslikavi tipkovnice ne pozabimo na to, da moramo tudi v ukazni lupini omogočiti vnos osembitnih znakov (poglavje Ukazne lupine).
KDE 2.0 se od prejšnjih različic razlikuje po mehanizmu vnosa naših znakov; namesto lastne sheme namreč uporablja XKB in Slovensko jezikovno okolje. Tabela preslikav za slovensko tipkovnico je del paketa XFree86 4.0 ali novejšega.
Slovensko okolje (in s tem tudi tipkovnico) vklopimo, tako da preden poženemo okna X (tudi pred zagonom Xdm, Kdm ali Gdm), nastavimo spremenljivko LANG: LANG=sl_SI.
Če ne želimo poslovenjenih sporočil, namesto tega nastavimo LC_CTYPE=sl_SI.
Pri distribuciji Red Hat to nastavitev enkrat za vselej vpišemo v datoteko /etc/sysconfig/i18n, pri distribuciji Debian pa v /etc/environment.
Skupina za slovenjenje Linuxa pri društvu LUGOS je leta 1999 popolnoma poslovenila namizje KDE. Čeprav so na voljo prevodi tudi starejših različic tega namizja, priporočam uporabo različice 1.1.2, ker je to najpopolnejši prevod, v katerem so odpravljene nekatere napake starejših različic.
Če že imate nameščeno namizje KDE, lahko poslovenite programe tako, da z menuja, ki ga prikličete s K->Settings->Desktop->Language, kot prvi jezik izberete Slovenian. Prevedeni programi, ki jih boste zagnali potem, bodo že imeli slovenski prevod menujev.
Če v zapisih na menujih ni šumnikov, s K->Nastavitve->Namizje->Pisave odprete okno, v katerem jih ustrezno nastavite. Vsem pisavam, naštetim v levem stolpcu, morate nastaviti znakovni nabor na iso-8859-2. Če imate pisave pravilno nameščene (tako kakor opisuje ta HOWTO), se bodo z uveljavitvijo sprememb pokazali tudi šumniki.
Zdaj je treba nastaviti le še tipkovnico. Pri tem so nam na voljo že našteti prijemi, lahko pa uporabimo tudi ,Mednarodno tipkovnico`, ki je vključena v namizje KDE. Ta nam omogoča preprosto preklapljanje različnih tipkovnic (kar nekateri že poznajo iz okolja Windows).
Okno Internacionalna tipkovnica odpremo z K->Nastavitve->Vhodne enote->Mednarodna tipkovnica in dodamo novo shemo tipkovnice z gumbom Dodaj. Če na našem namizju ni slovenske tipkovnice, lahko uporabimo hrvaško ali pa slovensko poberemo z naslova ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/sl.kimap .
Tipkovnico moramo shraniti v imenik /usr/share/apps/kikbd/. Če hočemo, da se mednarodna tipkovnica naloži ob vsakem zagonu oken X, lahko to nastavimo na podmenuju Samodejni zagon, drugače pa jo zaženemo s K->Sistem->Razporeditev mednarodne tipkovnice
Pri uporabi moramo paziti le na to, da hkrati ne uporabljamo različnih metod za opis tipkovnice (npr. mednarodne tipkovnice v KDE in Xkb).
Češko podjetje Informatica s.r.o. se je problema preslikave tipkovnice lotilo drugače. Njihov izdelek Xks je strežnik, ki se ugnezdi med strežnik X in namenske programe ter prestreže vse dogodke KeyPress ter jih po potrebi prilagodi. Ta rešitev deluje tudi pri slabo napisanih programih, pri katerih preslikava z xmodmap ne deluje, obljublja pa tudi rešitev za sprožitev nemih tipk (tipke v zgornji vrstici slovenske tipkovnice lahko v kombinaciji s tipko AltGr delujejo kot neme tipke).
Xks je program za pokušino (shareware); registracija izvedbe za Linux stane 900 čeških kron (okrog 4500 tolarjev). Pisec teh vrstic se zaenkrat še ni utegnil ukvarjati z njim, bi pa z veseljem vstavil na to mesto izkušnje drugih.
[1] | Prispeval Marko Samastur, <markos@elite.org>. |
[2] | Prispeval Marko Samastur, <markos@elite.org>. |
<<< Previous | Home | Next >>> |
Prikaz naših znakov na zaslonu | Slovensko jezikovno okolje |