Črke slovenske abecede so podprte v kodnem naboru ISO Latin 2 (ISO 8859-2). Na tem mestu je koristno prebrati Slovenian HOWTO, ki razlaga nastavitve za vnos, prikaz in tiskanje naših črk.
Emacs prebere svoje nastavitve iz naslednjih datotek:
/usr/lib/emacs/site-lisp/site-start.el
(skupne nastavitve) ~/.emacs
(osebne nastavitve) /usr/lib/emacs/site-lisp/default.el
(skupne nastavitve) .emacs
, s tem pravzaprav mislimo
na katerokoli izmed zgornjih treh datotek.
Če želite pisati spise .sgml
v slovenščini ali v kateremkoli
drugem evropskem jeziku, boste potrebovali osembitne znake. Emacs prilagodite
za prikaz osembitnih znakov z naslednjo vrstico v vaši datoteki
.emacs
:
Za vnos zahodnoevropskih črk pride prav tudi naslednja vrstica, ki pa zaenkrat ni uporabna za slovenščino:(standard-display-european t)
Če uporabljate Emacs za pisanje zahodnoevropskih besedil na terminalu, ki ne podpira osembitnega prikaza, lahko uporabite knjižnico(load-library "iso-syntax")
iso-ascii
((load-library "iso-ascii")
),
ki poskrbi, da Emacs prikazuje najboljše približke osembitnih črk.
Tipkovnico nastavite za vnos osembitnih črk v konzoli ali v Oknih X, če Emacs poganjate tam. Take nastavitve so skupne vsem programom v konzoli ali v Oknih X in so opisane v spisu Slovenian HOWTO.
Če vaša tipkovnica v konzoli ali Oknih X torej podpira vnos
osembitnih znakov, boste morali le v datoteko .emacs
dodati
naslednje vrstice:
Če vaš terminal ne podpira osembitnega vnosa, ste pri pisanju slovenskih besedil v težavah. Za pisanje zahodnoevropskih besedil si lahko pomagate z dodatnimi paketi:;; Omogočimo vnos znakov s kodo, večjo od 127 (set-input-mode (car (current-input-mode)) (nth 1 (current-input-mode)) 0)
iso-acc
Knjižnica za Emacs iso-acc
vam bo omogočila vnos osembitnih
znakov s tipkovnico, ki sicer omogoča le vnos sedembitnih črk.
Za uporabo te knjižnice vstavite naslednje v vašo datoteko .emacs
:
(load-library "iso-acc")
Ko boste naslednjič pognali Emacs in odprli datoteko, ki bi jo radi uredili,
napišite Meta-x iso-accents-mode
.
Črko é v francoski besedi café lahko
vstavite tako, da pritisnete ' in potem še e
.
V splošnem lahko vpišete zahodnoevropski znak z naglasnim znamenjem tako, da
najprej pritisnete ustrezno naglasno znamenje, ki mu sledi črka pod njim
(velika ali mala). Uporabite lahko naslednja naglasna znamenja:
'
: ostrivec`
: krativec^
: strešica"
: preglas"~
: tilda nad črko, sedij (kljukica pod ,,c``),
in drugi posebni primeri (glejte iso-acc.el
)/
: različna skandinavska naglasna znamenja idr.l ' spc ' e l ' e ...
Vse možne kombinacije boste našli v datoteki iso-acc.el
.
Nekateri terminali vam omogočajo vnos osembitnih znakov s tipko Meta (ali Alt). Na primer, če pritisnete kombinacijo Meta-i, lahko dobite znak é.
Vendar Emacs potrebuje tipko Meta za drugačno rabo. Zato
morate pritisniti zaporedje Ctrl-q (ukaz quoted-insert
),
preden pritisnete Meta-i.
Ta ukaz vam dovoljuje vnos znakov tudi z vpisom osmiške kode. Pritisnite kombinacijo Meta-q, ki ji sledi osmiška koda znakov, ki bi jih radi vnesli. Slovenske šumnike ,,ČŠŽ`` in hrvaški črki ,,ĆĐ``, pisane
po ISO Latin 2, lahko vnesete z naslednjimi kombinacijami:
č Ctrl-q 350 Č Ctrl-q 310 š Ctrl-q 271 Š Ctrl-q 251 ž Ctrl-q 276 Ž Ctrl-q 256 ć Ctrl-q 346 Ć Ctrl-q 306 đ Ctrl-q 360 Đ Ctrl-q 320
V SGML lahko vnašate naglašene znake z makroukazi, vendar žal ne tudi srednjeevropskih. Na primer, simbol za tipko é je é. V splošnem, aplikacije, ki morajo brati SGML, znajo brati osembitne znake in ni treba uporabljati teh makroukazov. Vendar nekateri morda ne bodo mogli brati osembitnih znakov. Če vemo, da je na voljo preprosta rešitev (spet samo za zahodne narode, op. prev.), bi bilo škoda pustiti, da se take aplikacije sesujejo.
Knjižnica iso-sgml
vam omogoča vnos naglašenih znakov v Emacsu
kakor vedno, a ob shranjevanju datoteke na disk bo samodejno
spremenila osembitne znake v njihove ustreznike v SGML. Vendar, žal,
slovenske povsem napačno, saj jih v ISO Latin 1 ni.
No, zahvaljujoč tej knjižnici, je lahko vnašati in brati spise z zahodnimi znaki, pisanimi po ISO Latin 1 (ISO 8859-1) v Emacsu, in prepričani ste lahko, da bo aplikacija, ki sicer ne sprejme osembitnih sestavkov, po takem postopku vašega sprejela.
Za uporabo te knjižnice morate dodati naslednje vrstice v vašo datoteko
.emacs
:
(setq sgml-mode-hook '(lambda () "Privzete nastavitve načina SGML." (load-library "iso-sgml")))
Po nalaganju datoteke s podaljškom .sgml Emacs samodejno
vstopi v način sgml (ang. sgml mode). Če ne, mu lahko
to naročite ročno z ukazom Meta-x sgml-mode
, ali samodejno
z dodatkom naslednjih vrstic v vašo datoteko .emacs
:
Ta način vam bo, na primer, omogočil izbiranje, kako boste vnašali osembitne znake. Z ukazom(setq auto-mode-alist (append '(("\.sgml$" . sgml-mode)) auto-mode-alist))
Meta-x sgml-name-8bit-mode
(ali z
menujsko postavko SGML/Toggle 8-bit insertion) lahko izberete vnos
osembitnih znakov kot takih, ali v obliki SGML, se pravi, v obliki
&...;.
Emacs vam bo tudi dovoljeval skriti ali prikazati oznake SGML z ukazom
Meta-x sgml-tags-invisible
(ali z menujsko postavko
SGML/Toggle Tag Visibility).
Načinu PSGML zelo pomaga pri urejanju spisov SGML z Emacsom.
Dokumentacija za psgml-linuxdoc razlaga, kako namestiti in uporabljati ta način z zvrstjo besedila LinuxDoc.
Ko v normalnem načinu napišete odstavek in pridete do konca vrstice, morate sami uporabiti tipko Return, da pridete v naslednjo vrstico, sicer se bo vaša vrstica nadaljevala nedoločeno dolgo skozi ves odstavek. Kadar uporabite Return za pomik v novo vrstico, dobite odstavek z neporavnanimi desnimi robovi. Če dopustite, da so nekatere vrstice daljše od razumne širine, jih z nekaterimi urejevalniki ne boste mogli videti.
Način auto-fill avtomatizira to nehvaležno opravilo: ko greste dlje od določenega stolpca (privzeto 70.), vas samodejno postavi v naslednjo vrstico.
Takole uporabite ta način in nastavite širino vaših vrstic na 80:
(setq sgml-mode-hook '(lambda () "Defaults for SGML mode." (auto-fill-mode) (setq fill-column 80)))